Preskoči na glavno vsebino
Aktivni obiskovalci Nalaganje… · 5 min
Kaj ste preverili? Javni poziv MNZ

KAJ STE PREVERILI? DOKUMENTI, MINISTROV ODGOVOR IN VPRAŠANJA, KI OSTAJAJO

Ministrski pismi iz leta 2009, izpoved Denija Makoriča, napake pri zapisu imena in zastoj, za katerega sodišče samo ugotavlja, da ni bilo utemeljenih razlogov. Lirim Muharemi nadaljuje javno predstavitev svoje zgodbe.

1. Projekt in njegova dokumentacija

Lirim Muharemi nastanek projekta  Europort Shëngjin  – Eagle of the Adriatic umešča v obdobje 2004–2005. Navaja, da je zasnovo razvijal s strokovnjaki, naročal in financiral dokumentacijo ter projekt predstavljal institucijam. Med ohranjenim gradivom izpostavlja 65 projektnih listov velikega formata.

Obstoj dokumentacije je razviden tudi iz kazenske sodbe v zadevi II K 30800/2019, ki obravnava načrte, pogodbo, inženirjeve izjave in makete. Obstoj tega gradiva je treba razlikovati od izvedbe pristanišča, avtorstva posameznih rešitev in upravičenosti do odškodnine.

2. Odškodninska tožba in zatrjevano zanikanje projekta

V odškodninski zadevi III P 761/2017 proti Republiki Sloveniji je Muharemi zatrjeval, da so ravnanja policije povzročila njegovo finančno izčrpanje, propad poslovanja in posledično nezmožnost nadaljevanja projektov v Albaniji.

Po njegovih navedbah je zastopnica države projekt predstavljala kot neobstoječ. Njegovo nasprotovanje navedbam o »neobstoječem projektu« je zapisano tudi v vlogi iz februarja 2022.

Zahtevek je bil zavrnjen. Prebrana pritožbena sodba zavrnitev utemeljuje z več razlogi, med drugim s presojo protipravnosti, škode, vzročne zveze, upravičenosti do uveljavljanja posamezne škode in zastaranja. Zavrnitev zahtevka ni enaka ugotovitvi, da projektna dokumentacija ni obstajala.

3. Ministrski pismi z dne 3. junija 2009

V Muharemijevi javni zahtevi sta predstavljena dopisa tedanjega slovenskega ministra za promet Patrika Vlačiča in državnega sekretarja Igorja Jakomina z dne 3. junija 2009 albanskima sogovornikoma.

Po povzetku v zahtevi obravnavata  Europort Shëngjin , njegovo predstavitev in Muharemijevo povezanost s projektom. Muharemi ju izpostavlja kot dokaz zgodnjega institucionalnega poznavanja projekta.

Zahteval je preveritev njunega evidentiranja, odpreme in arhivske sledi pri nekdanjem Ministrstvu za promet. Zahteval je tudi pojasnilo, kdaj sta bili predloženi v sodna spisa in iz katerih uradnih dokumentov je razvidna njuna obravnava.

Pismi sami ne dokazujeta kazenske ali odškodninske odgovornosti. Pomembni sta za razjasnitev, kaj je ministrstvo o projektu uradno vedelo že leta 2009.

4. Izpoved Denija Makoriča

Muharemi se sklicuje na sodno zabeleženo izpoved Denija Makoriča z dne 4. marca 2022. Javna zahteva povzema njegove navedbe o domnevnih policijskih pritiskih, vplivanju na vsebino izjave, podpisovanju dokumentov in fizičnem nasilju.

Zahteval je pojasnilo, ali so bile te navedbe neodvisno preverjene, primerjane s prvotnimi policijskimi listinami in sodbo ZSV 212/2014 ter posredovane pristojnemu nadzornemu ali preiskovalnemu organu.

Gre za navedbe priče, katerih preveritev zahteva, ne za pravnomočno ugotovljeno odgovornost posameznih policistov.

5. Manjkajoča črka v priimku

V kazenski zadevi II K 30800/2019 je sodišče obravnavalo zatrjevano kršitev moralnih avtorskih pravic. Pri presoji starejšega načrta je zaradi zapisa »Lirim Muaremi« namesto »Lirim Muharemi« izrecno podvomilo, ali gre za isto osebo.

Sodba vsebuje tudi druge razloge in sprejema stališče o avtorskih prispevkih obdolžencev. Zato ni natančno trditi, da je odločitev temeljila samo na eni manjkajoči črki.

Muharemijev očitek je, da bi morala starejša dokumentacija razjasniti, kaj je obstajalo pred poznejšim delom sodelujočih. Meni, da to časovno in vsebinsko razmerje ni bilo ustrezno razčiščeno.

6. Kaj je zahteval od institucij

Muharemi je zahteval dokumentiran in preverljiv institucionalni pregled, vključno s presojo pogojev za izredni oziroma drug ustrezen nadzor nad ravnanjem policije.

Izrecno ni zahteval političnega spreminjanja pravnomočnih sodb. Zahteval je odgovore, kdo je preverjal posamezne očitke, katere listine in evidence je pregledal, kaj je ugotovil in katere ukrepe je sprejel.

Njegovo osrednje vprašanje ostaja: »Kaj ste dejansko preverili?«

7. Ministrov odgovor

Odgovor ministra Francija Matoza št. 092-245/2026-1720-1 je datiran 26. oktobra 2026 in elektronsko podpisan 30. oktobra. Nanaša se na Muharemijevo vlogo z dne 19. oktobra.

Minister navaja, da je Direktorat za policijo in druge varnostne naloge proučil pobudo in dokumentacijo ter zadevo odstopil Generalni policijski upravi. Odgovor GPU z dne 29. septembra 2026 ocenjuje kot korekten.

Pojasnjuje, da razlogov za izredni nadzor niso ugotovili, pri čemer so upoštevali sodne postopke in časovno oddaljenost policijskih postopkov. Izraža zaupanje direktoratu ter opozarja, da ponavljanje vprašanj brez novih relevantnih okoliščin ne zahteva ponavljanja odgovorov.

Ministrov odgovor ne vsebuje posamičnih ugotovitev o arhivski preveritvi pisem iz leta 2009 ali neodvisnem preverjanju Makoričeve izpovedi. Iz tega odgovora samega zato ni mogoče razbrati rezultata vsake zahtevane preveritve.

8. Sodišče priznava zastoj brez utemeljenih razlogov

Predsednica Okrajnega sodišča v Kamniku Helena Mejač v obvestilu št. SuNp 2/2026 z dne 20. oktobra 2026 priznava, da odločanje o Muharemijevih pritožbah traja daljše časovno obdobje.

Sodišče pojasnjuje, da je bil sklep o stroških izdelan in podpisan 10. julija 2025, sodno osebje pa ga je odpravilo šele 28. januarja 2026. Izrecno zapiše: »Utemeljenih razlogov za takšen zastoj ni bilo.« Med datumom sklepa in vročitvijo Muharemiju 29. januarja 2026 je preteklo 203 dni.

Obvestilo obravnava pritožbe z dne 15. julija 2025, 3. februarja 2026 in 18. februarja 2026, opisuje nadaljnje procesne korake in napoveduje dejanja za pospešitev njihove obravnave. Pojasnjuje tudi, da sklep o stroških do odločitve o pritožbah ni izvršljiv.

To je dokumentirano priznanje neupravičenega zastoja pri odpravi konkretnega sklepa. Samo po sebi ne dokazuje namernega zavlačevanja.

9. Zgodba se nadaljuje: oktobrski sklep in ime »Lirma«

Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Kr 83275/2024 z dne 9. oktobra 2026 zavrnilo Muharemijev predlog za prenos krajevne pristojnosti.

Sklep se nanaša na vprašanje, katero sodišče naj obravnava zadevo, ne na utemeljenost kazenskih očitkov. Na prvi strani je zapisano »Lirma Muharemija«, na drugi strani pa pravilno »Lirim Muharemi«.

Muharemi to napako primerja s pomenom, ki ga je sodišče v drugi zadevi pripisalo manjkajoči črki v njegovem priimku. Primerjava odpira vprašanje obravnave očitnih pisnih napak; sama po sebi ne dokazuje namernega ravnanja ali neveljavnosti odločitev.

10. Stališče Lirima Muharemija

Muharemi meni, da institucionalni odgovori ostajajo preveč splošni. Zahteva preverljivo pojasnilo o dokumentih, pričanju in zastojih, ne zgolj strinjanja z njegovim stališčem.

Po njegovem mnenju zaupanje delu institucij ne more nadomestiti konkretnega odgovora o tem, kaj je bilo pregledano. Svojo zgodbo namerava nadaljevati z dokumenti in javnimi vprašanji.

11. Analitična ocena, pripravljena s pomočjo umetne inteligence

Pregledano gradivo potrjuje obstoj projektne dokumentacije, konkretno vsebino zahtev za institucionalno preveritev in sodno priznanje zastoja brez utemeljenih razlogov. Potrjuje tudi navedeni napaki pri zapisu imena.

Te okoliščine podpirajo zahtevo po jasnejših, dokumentiranih pojasnilih. Ne dokazujejo pa samodejno vseh očitkov o povzročeni škodi, kršitvi avtorstva, namernem prikrivanju ali političnem vplivu.

Odprto vprašanje ostaja: katere konkretne listine in evidence so bile preverjene ter kaj je bilo ugotovljeno?

Vabljeni k spremljanju nadaljevanja na eaglemovement.org. Pristojni organi so vabljeni, da podajo konkretne in dokumentirane odgovore.

 Eagle Movement  (Gibanje Orel) – eaglemovement.org

Deli: Facebook X LinkedIn WhatsApp

Pustite odgovor

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja